APDEJT.si

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Vojni strokovnjak Markus Reisner meni, da so predvidena ameriška varnostna jamstva ključni element 28-točkovnega načrta za končanje ruske agresije v Ukrajini. Reisner je dejal, da je treba "predvidevati, da bo Rusija vsekakor vztrajala pri svojem cilju (popolne podreditve Ukrajine)".

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da so diverzantske akcije v Poljski, ki jih navdihujejo ali organizirajo ruske tajne službe, presegle kritično mejo in jih je mogoče obravnavati kot državni terorizem. V govoru v Sejmu je poudaril, da je cilj teh aktivnosti destabilizirati poljsko državo. Tusk je tudi izjavil, da je Poljska premočna za Rusijo, zato jo želi Rusija oslabiti.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav, da do 27. novembra sprejme načrt za končanje spopadov, ki ga je predlagala administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Kremelj. Francoski časnik Le Figaro ocenjuje, da je Trumpov načrt obsojen na neuspeh in njegove točke označuje za absurdne. Ukrajinska stran sporoča, da analizira predlog Washingtona.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler poslal pismo ameriški vladi, v katerem je ponudil rešitev za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. Razkril je tudi telefonski pogovor z Manuelo Schwesig v zvezi s tem vprašanjem.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Vatikan podpira mirovni načrt Združenih držav Amerike za Ukrajino, je izjavil državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, poroča italijanska tiskovna agencija ANSA. Na vprašanje, ali bi ameriški predlog lahko bil realna možnost za končanje vojne, je Parolin poudaril, da ga Vatikan "sprejema v tem smislu". Dodal je, da upa, da se bodo odprle poti za dialog, ki bodo omogočile končanje tragedije. Na vprašanje, ali bi načrt pomenil kapitulacijo za Ukrajino, je kardinal dejal, da bodo zdaj potekale razprave in da je treba iskati kompromis.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo v svojem letnem poročilu o človekovih pravicah začele spremljati države, ki podpirajo spremembe spola pri otrocih ter programe raznolikosti in enakosti. To je novost v ameriški politiki spremljanja človekovih pravic po svetu.

Rusija je zagrozila z uvedbo omejitev za norveške ladje v ruski gospodarski coni, če Norveška ne bo umaknila sankcij proti ruskim ribiškim podjetjem. Rusija meni, da Norveška krši dogovore in zahteva dialog. V primeru neuspeha je Rusija pripravljena omejiti dostop norveških ladij v svojo gospodarsko cono. O sankcijah bodo razpravljali na srečanju z Norveško 8. decembra.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Poročajo, da zavezniki in Ukrajina trenutno ocenjujejo situacijo v Ukrajini. Podrobnosti ocenjevanja niso bile razkrite.

Ameriški in ruski posebni odposlanci naj bi pripravili mirovni načrt v 28 točkah, ki bi Ukrajino prisilil k odstopu velikega dela ozemlja Rusiji, omejitvi velikosti ukrajinske vojske in postopni odpravi sankcij proti Moskvi. Bela hiša meni, da je nov predlog v skladu z dejanskim stanjem. Načrt naj bi vključeval priznanje Krima, Luganska in Donecka kot de facto ruskega ozemlja, vključno s priznanjem s strani ZDA. Ukrajina bi morala v 100 dneh izvesti volitve in izpustiti zapornike.

Ameriška agencija USAGM je na zahtevo madžarskega premierja Viktorja Orbana ukinila madžarski servis Radia Svobodna Evropa/Radio Svoboda (RFE/RL). Odločitev je bila sprejeta po obisku Orbana pri Donaldu Trumpu. Ukinitev je začela veljati s polnočjo.

Evropska komisija bo Italiji poslala uradno opozorilo zaradi zaskrbljenosti, da bi italijanska pravila o "zlati moči", ki so namenjena zaščiti nacionalnih interesov v strateških sektorjih, kot so obramba, telekomunikacije in bančništvo, lahko omejevala prosto trgovanje in kršila evropske predpise. Čeprav Italija ni edina članica EU s takšno zakonodajo, Bruselj meni, da nekatera pravila posebej problematična. Italijanski minister za gospodarstvo je že napovedal, da bo od Evropske komisije zahteval pojasnila glede morebitnih disciplinskih ukrepov.

Velika Britanija je pripravila podroben načrt za napotitev svojih vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Obrambni minister John Healey je v intervjuju za Bloomberg razkril, da je načrt že odobren.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Nekdanji svetovalec Nata in upokojeni polkovnik generalštaba švicarske vojske, Jacques Baud, meni, da imajo ruske oborožene sile prednost na bojišču v Ukrajini, kar ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogoča, da narekuje pogoje pri pogajanjih za rešitev konflikta.

Sirske oblasti poročajo o povečanih vojaških aktivnostih izraelske vojske v bližini Kunajtre na jugu Sirije.

Grški premier Kiriakos Micotakis je med intervjujem za Bloomberg v Singapurju poudaril, da Grčija spoštuje podpisane sporazume o pristanišču Pirej in hkrati krepi strateško sodelovanje z ZDA. Micotakis je dejal, da je Grčija z ZDA podpisala obojestransko koristne sporazume, ne da bi pri tem izpodbijala pretekle naložbe. Poudaril je tudi, da se je Grčija vrnila, ustvarja presežke in ima višjo stopnjo rasti od evropskega povprečja.